Na celotno vprašanje sem odgovoril po svojih najboljših močeh in razumevanju na strani, v objavi, kjer je bilo vprašanje postavljeno (link). Del vprašanja pa me je vzpodbudil, da napišem še naslednjo objavo.
Velikonočna maša 2013, AP/L'Ossevatore Roma, FoxNews
Ženske "pozdravljajo" Obamo v Dublinu, 2011, Wikimedia
Koncert, foto: ProtoplasmaKid, CC-SA 3.0, Wikimedia
Na prvi sliki vidimo obred maše, katere se je udeležilo na tisoče ljudi. Ne vem, če si sploh predstavljaš, kakšen občutek je, ko ti sledi na tisoče ljudi. Ko vodiš vso cerkev ali pa kar ves trg, ki se ti z veseljem podreja - tudi izredno vplivni ljudje... Ko rečeš na kolena, gredo vsi na kolena... Ko rečeš: vstanimo - vsi vstanejo. To je izreden, opojen občutek moči.
Na drugi sliki je prikazan sprejem amaterja v primerjavi s papežem, z duhovno avtoriteto. Gre samo za ameriškega poročenega predsednika in kljub temu množice žensk vreščijo od navdušenja, ko ga vidijo. Neverjeten in opojen občutek, ko prebiraš govore, ki so ti jih napisali drugi, ljudje ti pa ploskajo in te občudujejo.
In še zadnji v vrsti, ki so se pojavili na sceni - rock zvezde, zvezde glasbe. Glasba ima na nas izredno močan vpliv. Podobno kot skrb za naš duhovni blagor, zaradi katerega se priklanjamo duhovnim avtoritetam, skrb za materialni blagor, zaradi katerega se priklanjamo ravno tako duhovnim avtoritetam - pa tudi posvetnim, podobno dobimo nekaj tudi od glasbe - ki je prisotna že v čaščenju duhovnih avtoritet, posvetnih vladarjev, najbolj pa je izražena v čaščenju glasbenih zvezd. In kaj dobimo od glasbe? Glasbenik lahko med preigravanjem ene in iste skladbe še posebno na koncertih, pade v neko drugo stanje zavesti - kot npr. trans. Že sama glasba ima to moč, ko pa je to združeno še z množico ljudi, ki se odzivajo pozitivno na vsako tvojo gesto, ki te obožujejo - stari, to je tako opojen občutek moči, največja droga! In ko to spremenjeno stanje zavesti doseže še občinstvo, so vsi navdušeni - temu pravijo dober koncert.
Moč in slava sta opojna in veliko ljudi si ju želi dobiti vsaj delček. Veliko moških in ženskih grupi se zato gre grupnega ali posameznega v zakulisju. Imeti seks, imeti neko kontrolo nad človekom, ki se mu podrejajo tisoči... Huh - to pa je občutek moči in pomembnosti - in če dobiš za to še kakšno materialno korist - še toliko bolje, si mislijo ljudje (moški ali ženske). Nekateri pa se zadovoljijo že s tem, če jih njihov slavljeni idol, malik, že samo pogleda in se jim nasmeji. Če jim da roko, ali pa spregovori par besed z njimi... so pa presrečni.
Da, Hitler, Stalin, Kim iz Severne Koreje - veš, kakšna droga je to, ko se ti klanja vsa država?! Ko te uboga vsa država? Če te že kdo v službi ali doma včasih posluša - kako se počutiš? Uau :) Kako pa se počutijo direktorji podjetij? Izredno opojno. A to so vse majhni antikristi, ki se dajo slaviti namesto Boga, ki želijo biti na mestu Jezusa. Veliki Antikrist pa bo deležen še več čaščenja (če mu bo šlo po planu:).
foto iz: Understanding Adoration of the Blessed Sacrament
Ljudje mislijo, da častijo kruh, ko padajo na kolena, a kaj občuti duhovnik? Duhovnik vidi, da ljudje padajo pred njim na kolena. Da, teoretično ljudje častijo monštranco, a praktično človeka. Naj bo eno ali drugo - z nobenim od tega ni Bog zadovoljen. In kako se neki duhovnik odzove na to, ko vidi, kako pred njim poklekajo tudi mogočneži, tisoči? To je zelo opojno in misli, da gre za duhovno izkušnjo. Nekateri mislijo, da predajo čaščenje "Jezusu", drugi ga vzamejo za sebe.
Ali imam tudi sam kakšno izkušnjo s tem? Da, žal. Častil sem tisto, kar ni vredno čaščenja: sebe, druge, stvari... Fuj. Ali so tudi mene častili? Da in ne. Naj razložim, kaj sem doživel. Nekaj je, če te častijo po božje v zaprtem prostoru, in nekaj je, če te častijo medtem ko hodiš zunaj, po ulici. Ko te ljudje zagledajo, prenehajo z delom, te pogledajo z očmi, željnimi božjega blagoslova, in se ti priklonijo. Nekateri padejo na tla kot npr. padejo na tla duhovniki pred škofom pred "posvetitvijo", drugi pa se priklonijo, kot se priklonijo npr. muslimani pri molitvi. Takšen način molitve je sicer opisan v Bibliji, a to ne pomeni, da muslimani častijo pravega Boga. Da, na takšen način se časti Boga, a ljudje so se priklanjali pred menoj! Ali sem bil na kakšni drogi, boš rekel? Ne, nisem bil na drogi in ne, nisem sanjal. Mogoče uro ali več sem bil v družbi nekega bolj pomembnega guruja - on in jaz. Ljudje so tako častili njega, a počastijo tudi tistega, ki je v njegovi družbi. Razmišljajo pač tako, da si posebna duša, če si v družbi posebne duše in duhovni napredek, blagoslov pride na ta način, da izkažeš "spoštovanje" naprednejšim od sebe. Slavljeni guru naj bi tako predal to čaščenje svojemu guruju, on svojemu guruju in tako vse do "boga", ki nato na tak ali drugačen način prelije svojo milost na malikovalca preko svojih posrednikov. Kljub temu, da sem izkazoval sam takšno čast drugim, sem bil kar presenečen, ko je to doletelo mene. Počutil sem se čudno. In podobno kot duhovnik, kateri poskuša predati slavo monštranci, sem tudi jaz poskušal predati slavo lažnemu "bogu", saj sem vedel, da v nasprotnem primeru padeš s svojega duhovnega položaja (ki je v Božjih očeh že itak na podnu). V trenutku ko pomisliš, da ljudje častijo tebe in ne tvojega lažnega boga, padeš. In veliko "duhovno naprednih" oseb pade... V krščanstvu te nevarnosti ni.
Mene je Jezus rešil tega pekla pogube. S težko bolečino in obžalovanjem se spomnim takšnih in drugačnih barabij, ki sem jih počel, a so ljudem normalne. Božje čaščenje gre samo Bogu in ne duhovniku, monštranci, guruju, stvari ali človeku. Razumem, kaj občutijo duhovniki do svojega "boga", ki ga imajo zaprtega v temnem tabernaklju. Poznam njihovo drogo. Sam sebe lahko varaš in prepričuješ, da slavo prenašaš naprej, a del jo zadržiš za sebe - saj ne gre drugače - ljudje tebe gledajo, ljudje tebe slavijo, ljudje pričakujejo blagoslov od tebe! Ti si posrednik med "bogom" in njimi - ti si na mestu posrednika, a posrednik je samo eden - Jezus Kristus - vsi ostali prevarantje pa so mali anti-kristi, ki mu želijo prevzeti službo posredništva.
ameriški vojaki med čaščenjem konca meseca Ramadana, Wikimedia
škof med mašo "posvečuje" nove duhovnike, link
Kdo je naš bog? Ali si se že kdaj zalotil, da si kdaj rekel: o, moj bog? Kadar vidimo veliko denarja - kaj pravimo? O, moj bog. Kadar nekdo naredi nekaj, kar imamo skoraj za nemogoče na svojem področju (šport, delo...) - o, moj bog. Kadar zagledamo lepo rit - kaj pravimo? O, moj bog. In to je naš bog. Če bi mi kdo pred leti rekel, da mislim, da je žensko telo moj bog, bi mu rekel, da je neumen verski fanatik in da ne razume. A sedaj, ko premislim - sem res z besedo potrdil tisto, kar sem imel v srcu. Saj ne slavimo človeka, slavimo užitke, ki jih želimo od njih.
Komur se klanjamo, tisto častimo, tisto je naš bog, od katerega iščemo blagoslova...
vir: Flickr, SamsungTomorrow, CC NC SA 2.0
Včasih se mi je zdelo normalno, da bi pred žensko pokleknil - tega nas uči naša družba. Veliko žensk si želi tega, da jih nekdo, ki je pomemben, zaprosil za roko pred številnim občinstvom ali pa zasebno - na kolenih. Občutek moči in lastne pomembnosti se kot droga zarije v njihovo življenje in ga uniči - one pa sploh ne vedo, kaj jih je uničilo...
Bog je tisti, ki nam je že določil ceno in vrednost našega življenja. Vse ostalo, kar počnemo mi, je poniževanje in razvrednotenje življenja moškega, ženske zato, da bi se mi boljše počutili.
Da, vsi smo mali antikristi. Ko to spoznaš, se ti to zagabi in prosiš Boga odpuščanja... Enkrat bo imel tudi Bog polno mero in bo rekel konec. Ni se za igrat!
Kakšen pa je naš odnos do pravega Kristusa? To najlepše opiše režiser rock opere, ki Jezusa prikazuje skozi oči Juda: Jesus Christ Superstar.
"Moja interpretacija je bila, da je bil brez greha in da mu ni bilo pomembno, ali je nor ali ne, temveč, da mora verjeti, da je božji sin in da umira za grehe ljudi."
Ni mu bilo pomembno, ali je nor ali ne!!! Jezus je nor v naših očeh!
in še: "Muzikal življenje Jezusa prikazuje z Judovega vidika in je trd oreh. Predan kristjan v njem težko uživa."
Poglejte Jezus Kristusa - ali ni videti kot en bebo? To je naš pogled nanj. Kaj pa si mislimo o Antikristusu, pisanem z veliko začetnico? Izgleda super, še posebno s svojimi poudarjenimi genitalijami.
Superman - nadčlovek - skoraj kot Kristus! Distributer: Blitz (strela - Jezus pravi: Videl sem pasti Satana kot strelo z neba - Lk 10:18).
"Je sin staršev ljudstva, katerega dom so uničili. Na Zemljo je prišel iz vesolja, njegov pravi oče mu vseskozi svetuje." Hm... Satan in njegovi angeli so bili vrženi iz nebes - lahko bi rekli, da je bil njihov dom uničen. Antikristu bo svetoval Zmaj, Kača, Satan, ki je v bistvu obsojen na smrt - čeprav je živ, je mrtev. In Supermenov oče je mrtev, a kljub temu mu svetuje. Njegove besede si Supermen vzame k srcu in kaj ima na srcu? Znak S - če pogledate bolje, boste opazili, da je S v obliki kače (Serpent, Snake). Še več - obleka novega Supermena ima že kačjo teksturo. Zmaj, Kača pa v Bibliji predstavljata Satana, ki se tudi začne s črko S.
Zver iz Razodetja 13 je povezana z Antikristom (ki naj bi bil eden izmed njenih glav, mogoče celo rogov). In kdo je dal moč zveri? Zmaj (Kača, Satan) ji je dal svojo moč, svoj prestol in veliko oblast. Vsa zemlja je šla polna začudenja za zverjo. Ljudje so molili Zmaja, ki je dal oblast zveri, molili so tudi zver... (prim. Raz 13:2-4)
Nov prevod piše, da so molili zver, kar je sicer res, a prvotni pomen - star prevod (npr. KJV) pravi, da so jo častili. Čaščenje pa je v Bibliji zelo pogosto povezano s tem, da poklekneš pred nekom, ali pa da se uležeš na trebuh pred njim - tako kot to počnejo katoliki pred monštranco, sledilci vedske tradicije pred guruji in svojimi bogovi... častilke in častilci rock zvezd gredo na kolena ali pa se uležejo pred svojimi bogovi v zakulisju... Ko nekoga častiš, želiš nekaj od njega - torej ga tudi prosiš - to pa je ponovno povezano z molitvijo (molim = prosim po hrvaško). Prerokba je pisana v pretekliku, saj je Janez v videnju prestavljen v prihodnost in gleda nazaj, v preteklost, ampak za nas je to še vedno prihodnost (ali pa že sedanjost). In kdo je dal moč Supermenu? Njegov oče. Supermen je dobil njegove "gene". Tako močan je zaradi svojega očeta.
"je Supermen prvi resnično globalni junak, ki s svojo podobo in dejanji nadomešča zgodbe o bogovih in polbogovih, ki so jih pripovedovali že v času antične Grčije. Ker se bori za visoke ideale in uči moralne nauke, je priljubljen povsod. Ljudje že od nekdaj radi poslušajo take zgodbe." Da, ljudje radi poslušajo pravljice, resnična zgodba o Jezusu Kristusu pa se jim ne dopade.
"Prav tako pod površjem skriva neverjetno moč, s katero se bržkone lahko poistoveti domala vsak."
In to je to - to si želimo - želimo si biti čaščeni po božje, želimo si moči. Ko častimo duhovne avtoritete ali pa posvetne voditelje, glasbenike - želimo si moči... Koliko ljudi se oblači v svoje vzornike in na ta način živijo v iluziji, da imajo tudi oni njihovo moč in slavo. V tem uživajo... Oni postanejo njihov vzornik.
"avtor zapelje v temnejši čas negotovega sveta, ki ga poznamo v letu 2013" ja, svet postaja temnejši.
"Film so nekateri opisali kot kvazireligiozen." Bi se strinjal - ogromno filmov časti Antikrista... in ljudje se poistovečajo z njim. Za kogar je bog Supermen in bi želel biti tako kot on, za tistega Jezus ostaja en velik bebo.
Jezusa, ki je pravi Bog, smo zavrgli, ko je prišel na Zemljo kot pravi človek. Pravi Bog, ki se je ponižal in prejel blatenje nekih "običnih" pokvarjenih duhovnikov, navadnih ljudi, uradnikov... in ni rekel besede. Danes ga zasmehujemo in preklinjamo na vsakem koraku - vede in nevede. Ko bo svet častil svojega "Supermena", ki je sicer mogočen, ga bo Jezus uničil en dva tri - njega in njegovo vojsko. Ljudje se lahko s "Supermenom" poistovetijo in on jim da iluzorno "moč" - pa naj si bo to duhovnik, guru ali pa grupi na rock koncertu. Mislimo, da smo nekaj, a vsi nas prezirajo. Jezus nam da ljubezen. Nimamo se za kaj posebnega, a ljubljeni smo. To je naša prava vrednost.
papež Benedikt XVI. s supermenovim ogrinjalom,
vir: www.dw.de - Catholic Church to Ease Ban on Condom Use - katoliška cerkev za omiljenje prepovedi uporabe kondomov
Kako se boš odločil ti? Koga boš izbral? Kdo bo številka ena v tvojem življenju? Kdo bo supermen? Ti, papež, guru, tvoje genitalije ali Jezus Kristus?
Naj ti pomagam - za "Supermena" so napisali: "Skoraj kot Kristus", a to ni isto kot Kristus in skoraj resnica še vedno ni resnica in skoraj ljubezen tudi ni ljubezen...
1. objavljen komentar v tej objavi
2. objavljen komentar v tej objavi
